Kaj so ob mednarodnem dnevu žensk v znanosti povedale naše strokovnjakinje

Nedavno smo po celem svetu obeleževali mednarodni dan žensk v znanosti. Zanimanje za znanstvene in inženirske poklice je, tudi zaradi številnih svetlih zgledov in uspehov vzornic, vedno bolj prisotno tudi med dekleti. Jedrske strokovnjakinje, ki delajo v Sloveniji, smo povprašali po tovrstnih izkušnjah in prisluhnili njihovemu pogledu na zastopanost žensk na t.i. področju STEM (znanosti, tehnologije inženirstva in matematike).

»Vedno me je zanimalo področje izobraževanja in tudi znanosti. Po študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko sem se zaposlila na Institutu Jožef Stefan, v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo, kjer sem v stiku z obojim. V izredno zadovoljstvo mi je, da lahko predajam svoje znanje udeležencem naših tečajev. Najbolj pa me veseli naša informativna dejavnost, kjer poskušamo jedrsko tehnologijo približati splošni javnosti in našim najmlajšim.
Na fakulteti sem imela izredno malo kolegic in tudi pogledi znancev ob navedbi moje izbire študija so bili pogosto polni začudenja. Sem pa vesela, da sem izbrala študij fizike in izredno zadovoljna z izbiro svoje poklicne poti. Želela bi si, da bi se več deklet odločilo slediti svojim željam, saj le tako lahko z veseljem opravljaš svoje delo.«
Vesna Slapar Borišek, univerzitetna diplomirana fizičarka, zaposlena kot strokovna sodelavka na ICJT

»Zgodovinsko in statistično za področje STEM velja, da smo ženske zastopane v manjšini. Delež žensk na vseh stopnjah kariere v teh poklicih se sicer postopoma povečuje. Zagotovo bi večja zastopanost žensk na najvišjih položajih v znanstveni sferi predstavljala tudi dodatno spodbudo za večjo udeležbo žensk na tem področju in posledično k družbenemu napredku. Za uravnoteženje žensk in moških je potrebna posebna spodbuda in ciljno usmerjena politika. Ženske vnašamo drugačen pogled, znanje in izkušnje. Sama že vrsto let delam v tehničnem sektorju GEN energije, kjer je moje delo povezano z raziskavami lokacije za postavitev nove jedrske elektrarne JEK2 in s tem povezane analize za potresno varnost na lokaciji.
Zame to ni le poslovna vsebina, ima tudi osebno noto. Svoji hčerki želim predati zavedanje, da lahko postane, karkoli si želi, karkoli si zada. Na nas inženirkah, znanstvenicah, raziskovalkah pa je, da se zavedamo tudi naših vlog kot vzornic in utiramo prostor za prihodnje generacije. Tako bodo ženske na raziskovalnem, znanstvenem področju in v poslovnem svetu bolj enakovredno zastopane in to na katerikoli ravni v karieri. Zato je prav, da takega dne ne prezremo, pač pa tej temi na različne načine namenimo pozornost. Ženskam, ki jih na svojih poteh srečujemo, dajmo spodbudo, pohvalo in seveda podporo, ko jo potrebujejo. Vsem damam pa velja tudi spodbuda: ne podcenjujmo svojih zmožnosti in drznimo si razmišljati izven ustaljenih okvirjev. Nenazadnje bo tudi prihajajoči mesec marec zaznamovan s pozornostjo do žensk. Naj bo torej mednarodni dan žena priložnost, da se spomnimo številnih pomembnih dosežkov žensk tudi na raziskovalnem in znanstvenem področju, ker si ženske to zaslužimo.«
Mojca Planinc, univerzitetna diplomirana inženirka geologije, zaposlena kot projektna inženirka v GEN energiji

»Ne zgodi se pogosto, da bi vlogo operaterke v komandni sobi jedrske elektrarne, ki je središče vodenja obratovanja, opravljala ženska. Trenutno sem edina operaterka v obratovalni ekipi, ki jo sestavlja več kot 60 moških kolegov, razporejenih v šest obratovalnih ekip.
Osnovno, srednje in fakultetno šolanje sem opravila v Zagrebu. Mama, ki je vojna zdravnica, mi je s svojim zgledom pokazala, da tudi ženska lahko dela zahtevna dela in da ni objektivnih razlik med spoloma. Oče je inženir strojništva, in kadarkoli je kaj popravljal po hiši, sem pomagala. Pri dveh tako različnih poklicih staršev sem bila med dvema ognjema, kaj izbrati za študij. Izbiro mi je dodatno zapletla odličnost pri vseh srednješolskih predmetih. Na koncu je prevladala moja tehnična stran; vpisala sem inženirsko smer. Izbrala sem jo zato, ker se to področje znanosti in industrije vedno razvija in je ponudba zaposlitev raznovrstna in pestra.
V NEK delam štiri leta in se nenehno izobražujem. Trenutno se v praksi usposabljam za prvo glavno operaterko v zgodovini obratovanja naše jedrske elektrarne. Na ta uspeh sem zelo ponosna. Pri svojem delu uživam, čeprav mi izmensko delo »ukrade« del zasebnega življenja.
Iz mojega dela se res vidi, da profesionalno gledano, moško-ženski odnosi niso zapleteni, če se zadeve od začetka razvijajo na zdravih temeljih. Upam, da mi bo uspelo kariero uspešno končati v jedrskem energetskem sektorju. Danes tudi zagovorniki zelenega razvoja prepoznavajo to vejo energetike kot zanesljivo alternativo tradicionalnim, ogljično intenzivnim virom elektrike. Upam, da bo to spodbuda mladim, ne glede na spol, da pogumno zagrizejo v izzive moje stroke.«
Lara Topol, magistra elektrotehnike in informacijske tehnologije, zaposlena kot operaterka reaktorja v NEK

»Po končanem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko sem se zaposlila na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan. V mojem delu me predvsem veseli razgibano delovno okolje in možnost nadgraditve teoretičnega znanja jedrske fizike z eksperimenti na raziskovalnem reaktorju TRIGA. Čeprav smo ženske še vedno v manjšini na študijih področja STEM, pa se mi zdi, da se v zadnjih letih stanje hitro izboljšuje. Upam, da bi se z ustreznimi ukrepi in motivacijami uspeli približati enaki zastopanosti žensk in moških tudi v jedrskem področju in na vodilnih položajih.«
Tanja Goričanec, magistra jedrske tehnologije, zaposlena kot raziskovalna asistentka na IJS

»Znanost me je zanimala že kot deklico, tako je bil študij fizike moja logična izbira. Po opravljenem doktoratu iz reaktorske fizike in delu na Institutu Jožef Stefan sem se zaposlila na Upravi RS za jedrsko varnost, kjer vodim oddelek za analize in dovoljenja. Rada poudarim, da je delo, ki ga opravljam, moj poklic. Poklic, v katerem pa so ženske zastopane v manjšini. Le zakaj? Dejstvo je, da v Sloveniji ni vzpostavljenih politik in ne praks glede uravnovešene zastopanosti spolov na področju miroljubne uporabe jedrske energije. Pomembno bi bilo pripraviti ukrepe, ki bi mlada dekleta spodbudili za študij na področjih STEM. Spodbujanje za poklic v jedrskem sektorju med mladimi, zlasti med študentkami, bi dodatno pripomoglo k uravnovešenosti spolov. Prav je tudi, da se spodbuja in omogoči večjo zastopanost žensk na vodstvenih položajih. Čas je, da izboljšamo uravnoteženost spolov, tudi na podlagi izkušenj in praks iz drugih držav.
Verjamem, da je jedrska energija energija prihodnosti. Znanost in razvoj sta ključni za razumevanje in doseganje visokih standardov, ki jih to področje zahteva. Ker pri tem vsaka »pamet« šteje, je pametno, da spodbudimo dekleta za študij in poklic na tem področju.«
Andreja Peršič, doktorica jedrske tehnologije, zaposlena kot vodja oddelka za analize in dovoljenja na URSJV