Evropska komisija je 2. februarja letos predstavila dopolnjen predlog glede obravnave jedrske energije in zemeljskega plina pri doseganju podnebnih ciljev. Na podlagi znanstvenih ugotovitev je jedrska energija vključena med tehnologije, ki jih taksonomija določa kot trajnostne.
Predlog delegiranega akta o obravnavi jedrske energije in zemeljskega plina dopolnjuje prvi spisek tehnologij v obstoječi taksonomiji, ki teh virov ni vključeval. Dopolnitev je posledica pozivov številnih strokovnjakov, nevladnih organizacij in jedrskih držav Evropske unije, ki opozarjajo na pomen jedrske energije za doseganje stabilnosti in zanesljivosti novih nizkoogljičnih energetskih sistemov, s katerimi bomo dosegli podnebne cilje do leta 2050. Vključitev v taksonomijo je velik korak za jedrsko energijo, saj ta usmerja trajnostne naložbe in je pomemben vodnik za vlagatelje. Taksonomija, ki bo stopila v veljavo januarja 2023 sicer na odločitve o energetski mešanici v posameznih državah ne vpliva neposredno.
V taksonomijo so vključeni:
Akt v prilogah natančno določa tehnične pogoje, pod katerimi bodo investicije v jedrske elektrarne (izvedene do leta 2045) pridobile trajnostni status. Tako bodo projekti pridobili status trajnostne investicje, če ima država članica, v kateri se financirani projekt nahaja delujočo infrastrukturo za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ter ima pripravljene načrte za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov pred letom 2050.
Odločitev o vključitvi jedrske energije in zemeljskega plina v taksonomijo je Evropska komisija navkljub kritikam nekaterih držav in nevladnih organizacij v sporočilu za medije komentirala: “Ob upoštevanju znanstvenih nasvetov in trenutnega tehnološkega napredka Komisija meni, da imajo zasebne naložbe v plinske in jedrske dejavnosti pomembno vlogo v (op. a. trajnostnem) prehodu.”
Že aprila lani je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije po neodvisni raziskavi presodilo, da je jedrska energija trajnostni vir energije. Njen vpliv na okolje in človeka je namreč manjši ali primerljiv z vplivi ostalih trajnostnih virov, kot so sončne, vetrne ali hidro elektrarne, ki jih javnost popularno pozna in imenuje »zelene«. Raziskava je sledila pozivom jedrskih strokovnjakov Evrope po pravični obravnavi jedrske energije pri snovanju taksonomije, ki bo usmerjala investicije za trajnostni energetski prehod Evrope. Med podpisniki poziva, objavljenega že aprila 2020, ki je združil več kot 110 strokovnih in nevladnih organizacij, je tudi Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije.
Po mesecih burnih razprav o vlogi jedrske energije v prihodnji proizvodnji električne energije je Evropska komisija presodila v prid glasu znanosti in strokovnjakov. Na Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije odločitev pozdravljamo in upamo, da bo glas znanosti, ki temelji na več desetletnih raziskavah, podatkih in strokovnem znanju, prevladal tudi v prihodnje. Jedrska energija je bistvenega pomena za razogljičenje energetskega sistema in bo v prihodnjih desetletjih pomemben del energetske infrastrukture.