POROČILO S STROKOVNE EKSKURZIJE V BELGIJO 2006

Najprej smo si ogledali tlačnovodno JE Tihange s tremi reaktorji posamične moči približno 1000 MW. Elektrarno upravlja podjetje v privatni lasti (SUEZ) Electrabel, manjši delež pripada tudi Electricite de France (EDF - francosko elektrogospodarstvo) in SPE iz Belgije. Pod okriljem Electrabel v Belgiji sicer obratuje še JE Doel pri Antwerpnu (4 reaktorji), v četrtinski lasti imajo še JE Chooz v Franciji (dva reaktorja).

Predstavnik elektrarne Jean Jacques Pleyers nam je predstavil stanje na področju pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn v Belgiji, ter sodelovanje z lokalnimi oblastmi. V elektrarni je zaposlenih 780 ljudi: 96 inženirjev/vodstvenih delavcev, 570 tehnikov in 112 nadzornikov. 200 zaposlenih dela na obratovanju in 200 na vzdrževanju. Elektrarna je pridobila standard ISO 14001. Omenil je tudi zanimivost v zvezi s sodelovanjem z elektrarno v Doelu: vsak zaposleni mora poznati podobnega strokovnjaka v Doelu, s katerim si lahko izmenjuje izkušnje. Misijo OSART bodo v Belgiji imeli prvič prihodnje leto. Vsako leto imajo vajo za primer izrednega dogodka, v kateri sodelujejo tudi lokalne oblasti (občina, gasilci, policija, zdravstvo).

NE Tihange sicer obratuje z 18 mesečnim gorivnim ciklom. Na leto v vseh treh blokih proizvedejo približno 23 TWh električne energije. V letu 2005 so v Belgiji s pomočjo jedrskih elektrarn proizvedli 37% vse proizvedene električne energije, kar je podoben odstotek kot v Sloveniji. Elektrarna je v dosedanjih 25 letih imela le dva dogodka po lestvici INES. Znotraj elektrarne smo si ogledali turbinsko zgradbo, hladilne stolpe in simulator.

V Evropskem parlamentu v Bruslju smo se srečali z evropsko poslanko in bivšo predsednico našega društva dr. Romano Jordan-Cizelj, ki nam je predstavila svoje delo v parlamentarnih telesih. V slovenščini smo bili deležni tudi predstavitve delovanja Evropskega parlamenta. Ogledali smo si tudi glavno dvorano, kjer so parlamentarci ravno imeli dvodnevni sestanek na temo izmenjave informacij med ZDA in Evropo o letalskih potnikih.

V raziskovalnem centru SCK•CEN v Molu smo se razdelili v dve skupini: ena si je ogledala raziskovalni reaktor BR2, ki takrat ni deloval, druga pa raziskovalni reaktor v razgradnji BR3. Ogled reaktorja BR2 je vodil g. Bernard Ponsard, reaktorski fizik.

Reaktor BR2 je eden od šestih najmočnejših raziskovalnih reaktorjev v svetu. Njegova termična moč znaša 120 MW, vendar v glavnem deluje na 60 MW. Reaktor ima visok nevtronski fluks reda velikosti 10na15 nevtronov/cm2/s. Sredica ima zanimivo obliko, saj gorivni elementi niso postavljeni navpično, ampak v obliki snopa (kot npr. zavrtimo snop špagetov pri kuhanju). Reaktor uporabljajo za preizkušanje goriva in materialov za različne vrste reaktorjev, za evropski fuzijski program, za izdelavo izotopov v industrijske in medicinske namene. V zadnjem času pa izvajajo tudi komercialne postopke (dopiranje silicija in germanija za potrebe industrije polprevodnikov). Reaktor zaradi optimiziranja stroškov poženejo le občasno (približno petkrat letno), kar zahteva precej natančno načrtovanje vseh dejavnosti.

Vsi smo se z dvigalom podali v raziskovalni laboratorij HADES (High-Activity Disposal Experimental Site), 225 m globoko pod površjem, kjer raziskujejo možnost skladiščenja dolgoživih in visoko radioaktivnih odpadkov v plasti gline Boom.

Med odmorom za kosilo s sendviči smo bili počaščeni z obiskom in govorom generalnega direktorja raziskovalnega centra SCK•CEN, prof. dr. Franck Deconinck, ki je poudaril dosedanje redno sodelovanje med slovenskimi in belgijskimi organizacijami. Področja delovanja SCK-CEN je predstavil Gaston Meskens, o posebnih programih s področja radioaktivnih odpadkov je predaval Geert Volckaert. G. Volckaert je kot zanimivost omenil, da so takšna sendvič-kosila v raziskovalnem centru SCK•CEN redna praksa, kjer čas za kosilo izkoristijo za predstavitev dela posameznih laboratorijev oz. posameznikov ostalim zaposlenim. To je uporaben način za zviševanje skupnega znanja vseh zaposlenih in izmenjavo informacij.

Dušan Peteh in Marko Giacomelli

Več slik najdeš tu , tle ali tam.