Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije  

 

 

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije

Koristne povezave in poljudne informacije o naukih Černobila

Televizijska mreža HBO je nedavno predvajala dramsko miniserijo Černobil, s katero so producenti projekta poskušali predstaviti dogajanje pred 33 leti. Miniserija je med gledalci seveda izzvala različne odzive pa tudi vprašanja, ali se lahko takšna katastrofa ponovi oziroma pripeti tudi pri nas. V Društvu jedrskih strokovnjakov na to odgovarjamo, da do nesreče, kot se je zgodila v Černobilu, v moderni tlačnovodni elektrarni, kakršna je Nuklearna elektrarna Krško, ne more priti. Argumente, zakaj ne, pa obširneje pojasnjujemo v nadaljevanju in ob tem podajamo nekatera najpomembnejša sporočila, za katera menimo, da jih je o tem dogodku, ki je imel velik vpliv na dojemanje jedrske industrije, dobro razumeti.


Nesreča v Černobilu je bila posledica ignorance obratovalnih postopkov, slabe varnostne kulture in tipa reaktorja, ki ni vselej zagotavljal samodejnega »dušenja« reaktorja v primeru nenadzorovanega segrevanja ali izgube hladila. Pri tlačnovodnem reaktorju, kakršnega imamo v Sloveniji v jedrski elektrarni Krško, je fizikalni princip ravno obraten – moč reaktorja se pri pregrevanju oziroma izgubi hladila zmanjšuje, zato se nesreča, kot se je zgodila v Černobilu (nenadzorovani pobeg moči), pri nas ne more zgoditi.


Zasnova černobilskega reaktorja – tip RBMK
Kanalni reaktor velike moči (RBMK) je bil razvit z namenom dobiti kar najbolj učinkovit, močan in poceni reaktor, ki bi zadovoljil tedanjo sovjetsko energetsko politiko. Takratni sovjetski energetski plan je bil namreč zgraditi 150.000 MW električnih kapacitet iz jedrskih elektrarn do leta 1990.
Ta tip reaktorja je v primerjavi z ostalimi tipi omogočal enostavnejšo in hitrejšo gradnjo pa tudi večje moči. Celotna elektrarna je bila sestavljena iz kar se da enostavnih gradnikov, brez klasične reaktorske posode, velikih cevovodov; reaktor je bil sestavljen iz številnih majhnih komponent (pribl. 1700 primarnih cevovodov, 1600 gorivnih elementov, 200 kontrolnih palic …). Fizikalna zasnova tovrstnega reaktorja (grafitno moderirani vrelni reaktor) je bila razvita že mnogo prej, vendar so se mu ZDA in ostale države odrekle zaradi morebitnih nestabilnih obratovalnih pogojev.

Enota, v kateri se je 26. aprila 1986 zgodila nesreča, je bila ena od štirih. Končana je bila leta 1984, tri mesece pred rokom. Zaradi malomarnosti in želje po hitrejši izgradnji so bili vgrajeni grafitni podaljški kontrolnih palic krajši, kot je predvidevala projektna zasnova. Ekipe v kontrolni sobi so bile mlade in so komaj dohajale trend izgradnje – v sedmih letih so v Černobilu postavili kar štiri enote po 1000 MWe in gradili še naslednji dve.

Zakaj je bil černobilski tip reaktorja tako ranljiv?
Imel je šibko točko, da ni bil stabilen v vseh obratovalnih stanjih, kar pomeni, da ga v določenih okoliščinah ni bilo več možno nadzorovati. To je bilo še posebej izrazito v kombinaciji s kršenjem temeljnih pravil, katerih pomembnosti se te usodne noči niso zavedali.

Usodno testiranje, kršenje omejitev brez poznavanja tveganj
Nesrečo je povzročila kombinacija človeške napake in pomanjkljive tehnologije. V četrti enoti černobilske elektrarne so se namreč tik pred remontom odločili izvesti test, ki je veljal za zelo tveganega. Izkazalo se je tudi, da so operaterji med testiranjem kršili osnovna pravila pri upravljanju reaktorja in ga pripeljali v stanje, v katerem ni bilo več možno nadzorovati verižne reakcije. To je v kombinaciji s človeško ignoranco ob izklopu varnostnih sistemov, pomanjkljivo tehnologijo in odstopanjem od projektnih osnov privedlo do usodnih posledic.

Fizikalni parametri reaktorja NEK (Nuklearne elektrarne Krško) popolnoma drugačni od sovjetskega reaktorja RBMK
Tlačnovodni tip reaktorja, kakršen je v jedrski elektrarni Krško, ima popolnoma drugačne fizikalne zakonitosti in fizikalne parametre, ki nadzorujejo delovanje reaktorja. Ti so takšni, da reaktor sam sebe »zaduši« oziroma stabilizira, če se zvišata moč ali temperatura iz katerega koli vzroka (mehanska ali človeška napaka). Tako do nenadzorovanega pobega moči sploh ne more priti, pa čeprav zatajijo varovalni sistemi reaktorja. Takšni, inherentno varni, so danes vsi reaktorji jedrskih elektrarn. Gre torej za samodejno dušenje reaktorja, neodvisno od kontrolnih palic ali borove kisline, s katero v NEK uravnavajo moč v sredici.

Sovjetska ideološka disciplina in svarilo, da so v jedrski industriji kompetentni kadri nujni
Ob kršenju procedur so bili v Černobilu usodni tudi nekompetentnost, strah pred odgovornostjo in bojazen oporekati v togem hierarhičnem sistemu. Vodilni inženir v izmeni Anatoly Dyatlov je namreč vztrajal, da je treba test izvesti ne glede na vse; nekdo izmed operaterjev je kasneje povedal, da tisto noč v kontrolni sobi ni bilo nikogar, ki bi si mu upal oporekati.

Že dogajanje pred nesrečo je bilo v slogu sprenevedanja in zanikanja v želji ustvarjanja ugleda. Pomanjkljivi RBMK-reaktorji so imeli že pred usodno nesrečo več nezgod in incidentov, ki pa naj bi jih prikrili. Celo vodilni v jedrski elektrarni Černobil niso bili seznanjeni z vsemi morebitnimi scenariji nesreč. Poleg tega nihče od vodilnih ni bil strokovnjak za upravljanje jedrske elektrarne. Vse to je svarilo, kako pomembno se je zavedati in razumeti, da so ustrezno usposobljeni kadri v jedrski industriji na vseh ravneh nepogrešljivi in nujni.

Po Černobilu se je "rodil" pojem varnostna kultura
Po nesreči so se oblikovali prvi zametki varnostne kulture. Da je razlog za nesrečo v neprimerni kulturi, je prvi izpostavil Valerij Legasov, vodja ekspertne skupine, ki se je v Prypjat odpravila, da bi razjasnila okoliščine nesreče. Legasov ni našel enega krivca. Vsebino njegovega poročila bi lahko povzeli v smislu »Odgovorni smo mi vsi … nekaj je narobe z našo kulturo, je preveč površna in ni še zrela za jedrsko industrijo.« Na tej podlagi se je razvil pojem varnostna kultura – kot skupek posebnih vrednot, ki morajo prevladovati v jedrski industriji, saj je ta preveč unikatna za klasičen pristop.


Povezava do spletne klepetalnice DJS z vprašanji in odgovori glede nesreče v Černobilu:
http://faq-cernobil.djs.si/

 



Koristne povezave:
https://www.nei.org/news/2019/viewers-guide-to-hbo-miniseries-chernobyl


https://www.bbc.com/news/world-europe-48580177

Frekvenca X: Kaj v resnici sporoča serija Černobil v kateri so sodelovali člani društva dr. Leon Cizelj, dr. Tomaž Šutej in dr. Vid Merljak.
https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174624074